»Zdaj se sprašujemo, vnuki humanistov, / zakaj se meč ni spremenil v snežno perut, / krožečo nad oltarjem večne pomladi.«

»Bodimo ponosni, da lahko v slovenščini beremo toliko dobrih knjig. Vzemimo jih v roke.«

»To, o čemer piše Iza Strehar, je namreč duh časa, v katerem ti mladi dozorevajo v odrasle.«

»Na robovih minljivega, v osredjih duha.«

»V petek pa je po družbenih omrežjih zakrožil poziv, naj vsi, ki so v izolaciji, iz omar vzamejo glasbene inštrumente in zapojejo.«

»Ne pišem o vojni, temveč o človeku v vojni; ne pišem zgodovine vojne, ampak zgodovino čustev.«

»Imajo kaj drugega početi, kot biti v družbi nevrotika, ki piše in bere ves dan. Ni lahko biti z mano.«

»Naš jezik je v veliko večji meri prisoten v javnosti, več je knjig, več beremo, več pišemo, zato ga tudi v večji meri ohranjamo.«

»Res je, prst nam izumira pred očmi, žal imamo samo še dve desetletji, pa bi se lahko znašli v situaciji, ko prst ne bo mogla več roditi zaradi naših neugodnih posegov.«